Dvojina
kot da zate ne obstaja več
vsa osamljena postopaš
po mračnih ulicah
daleč od oči
voajerjev
ki bi te slačili
s pogledi
s svojimi
aristokratskimi koraki
še vedno
graciozno tiktakaš
po mokrem asfaltu
vonj zakajenih barov
te ne premami več
nočeš biti več
poželjiva barska plesalka
kot nekoč
dežne kaplje
ti spirajo šminko
in senčilo
z obraza
in v sen pogrezajoče se mesto
nemo posluša
tvoj srčni utrip


veš Ana
ti pozni jesenski dnevi
so lahko tako prekleto
temačni.

Joakim