Muza te čaka. Poglej ven. (sonet +)
za nekega pesnika
Poglej skozi okno, odstri te koprene,
odgrni zasičene težke zavese,
dopusti sij dneva, naj meglo odnese.
Poglej ven, ne, ni treba gledati mene!
Saj jaz bi ti rada pri tem pomagala,
da končno goloto sam sebi odkriješ;
da danes za vselej iz krča izviješ
to svojo samoto, ki ni te izbrala.
Močnejši si kot vse zunanje pretveze,
bolj trden si kakor nezemski junaki;
bolj bister kot mali pritlehni bedaki,
ki plastična pesem tlakuje jim steze.
Poglej ven. Napiši z drugačnimi znaki
to, kar vekov tisoč se v tebi nabira.
Ne veš še, enako ni tisti navlaki,
ki s hiperprodukcijo prostor odžira
podobam, kot tvoje so. In v zgodbi vsaki
je muza, ki trdno te v pesmi podpira.
Poglej skozi okno, odstri te koprene,
odgrni zasičene težke zavese,
dopusti sij dneva, naj meglo odnese.
Poglej ven, ne, ni treba gledati mene!
Saj jaz bi ti rada pri tem pomagala,
da končno goloto sam sebi odkriješ;
da danes za vselej iz krča izviješ
to svojo samoto, ki ni te izbrala.
Močnejši si kot vse zunanje pretveze,
bolj trden si kakor nezemski junaki;
bolj bister kot mali pritlehni bedaki,
ki plastična pesem tlakuje jim steze.
Poglej ven. Napiši z drugačnimi znaki
to, kar vekov tisoč se v tebi nabira.
Ne veš še, enako ni tisti navlaki,
ki s hiperprodukcijo prostor odžira
podobam, kot tvoje so. In v zgodbi vsaki
je muza, ki trdno te v pesmi podpira.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Lidija Brezavšček - kočijaž (urednica)
- 09. 11. 2010 ob 16:59
- Prebrano 934 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 646
- Število ocen: 23
