majhna prazna soba na sredi le majhen trinožnik
in na njem sediš ti

skozi gost cigaretni dim strmiš
v abstraktne slike na razpokani steni in študiraš
ali bi odprl okna in zadihal svež zrak
in tudi tiste packarije na steni bi videl mnogo razločneje
mogoče bi celo dobile smisel

a kaj, ko se ti ne ljubi
in poleg tega ti gre na živce tist škripljajoč zvok zarjavelih pantov

pomisliš, da bi danes stopil do vrat
in skozi kjučavnico povohal in vzburil brbončice
z okusom svežega zraka

mogoče te ta motivira, da poiščeš ključ, ki si ga pred leti nekje založil

mogoče danes celo zapustiš to prazno majhno sobo

a najprej moraš vstati

Yoda