dotik

na desnem bregu Ljubljanice so vklesane najine pesmi
slečem obleko
zabredem v reko
in ležem
v njenem valčku začnem drseti navzdol
primeš me za glavo
povlečeš na prsi
razgrneva odejo
vezeva vanjo
opazujeva Sirij v ljubljanskih laseh

poljub

stopnice
vrata
prijetna toplota
ne gretja peči
veje iz akvarelov tvojih oči
miza in stol
domača bližina valov
ljubeč pogled prek skodelice
prilagajam se tvoji koži
ljubim tvoje veke
pod blazinicami obrvi

brstenje

edini madež spokojne tišine
ki ostaja
sredi vrveža ljubljanskih trepalnic
mi šepneš
primeš me za dlan
stisneš
razveselim se
podam ti paleto
in s pogledi nanašaš najsvetlejša senčila
ki pravijo
rad te imam

sheeba