Odloži ta kalup, ki ti besedo,
izbruhano iz duše, zaustavlja.
Zaradi njega bistrost se poslavlja,
iz verzov tvojih tvori čudno zmedo.

Zakaj bi formo nujno ti hotela,
ko vidiš, da valovom čer nastavlja,
da trga misli, jih v drug tek prestavlja
in z njo si neko bistvo jim odvzela.

Zdaj zgodbo pišeš, ki želi prostosti,
ne dovolí, da rima jo ovira;
zato se zdaj ne ženi do norosti ...

Saj veš, da sto se možnosti odpira.
Ta pesem res ne rabi učenosti:
Preprosta, kratka - meje naj podira.

Lidija Brezavšček - kočijaž