Hčerki na pot
ker mrak se širi
z drobno sklonjeno dlanjo
poberem list
znamenja odpadlih žil
molčeča od samote
odrinjena v neskončen prostor
zaskelijo moj otip
od zdavnaj vraščena si v list
v ris njegovega ožilja
in ni je ujme,
ki bi z vetrom
odnesla vmesnost
najine bližine
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Andrejka
- 05. 11. 2010 ob 12:06
- Prebrano 1046 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 628
- Število ocen: 15
