Slišim tih šepet vrabcev,
ki nemo sedijo.
Slišim močan sunkovit vetrc,
ki divja in skoraj neopazno dviga lističe iz tal.
Slišim nežen zvok strel,
ki čarobno osvetljujejo nebeški sij.
Slišim žuborenje rek in glasen smeh rib,
ki tavajo v toplini tisočerih kapljic.
Slišim sebe, slišim tebe, slišim svet.
A kaj, ko ne slišim drgetajočega joka otrok,
ki iskreno govori o turobnem življenju.