Večerna
Počasi odložim pero.
Na steni pajek, v kotu mreža.
Svetloba bleda, ki kot reža
obarva s pravljično lučjo.
Pospravim list,, ki čist in bel
v predalu obleži
in reže pramen se z zidu
v temo potopi.
Tišina obarva lila mrak,
v oblakih sled rdečine...
Še par minut, pol ure še,
potem še to izgine..
V peči ogenj prasketa
in iskrice prižiga.
V naročju mrtvo obleži
na pol odprta knjiga.
V sanje me zaziblje noč,
v neke čudne kraje.
Ostal bi tam, ko bi lahko,
ostal bi tam - najraje.
Na steni pajek, v kotu mreža.
Svetloba bleda, ki kot reža
obarva s pravljično lučjo.
Pospravim list,, ki čist in bel
v predalu obleži
in reže pramen se z zidu
v temo potopi.
Tišina obarva lila mrak,
v oblakih sled rdečine...
Še par minut, pol ure še,
potem še to izgine..
V peči ogenj prasketa
in iskrice prižiga.
V naročju mrtvo obleži
na pol odprta knjiga.
V sanje me zaziblje noč,
v neke čudne kraje.
Ostal bi tam, ko bi lahko,
ostal bi tam - najraje.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Brezinbor
- 28. 01. 2008 ob 11:20
- Prebrano 841 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 469
- Število ocen: 15
