Moj duh ne mara gneče,

moj duh ne mara priganjanja,

umikam se z njim v tiho pot,

skupaj hodiva s hladjo ki prihaja,

skupaj leževa v noč, kadar čakava sanje.


Včasih pobegneva v čakalnico in molčiva,

često miživa ko nama jemljejo trenutki več,

kot zmoreva zdržati, da sva še.


Z duhom se voziva med vijugami cest

in gledava znake ob poteh.

Ob hladnih dotikih sva odsotna,

takrat greva drugam,

kjer sva sama.

IŽ-lev