Gledal sem
Gledal sem tvoj utrujeni obraz.
Oči, brez barve, ki se v njih je krila,
gledal sem usta, ki so me ljubila
in videl sem, vse to je storil čas.
Porušeni mostovi in brvi,
ugasli ognji, zledenele sanje,
še upi izgubljeni, ki sva vanje
verjela oba - in jaz in ti.
Komaj še znanca vsak na svojem bregu,
dva ranjena, osamljena ponosa,
v trnju izgubljena oba in bosa,
preganjana, osamljena, na begu.
Med nama reka je, ki vse odnaša.
V valovih utopljene zaobljube,
besede nežne, žametne poljube,
ki zanje nikdar nihče več ne vpraša.
Oči, brez barve, ki se v njih je krila,
gledal sem usta, ki so me ljubila
in videl sem, vse to je storil čas.
Porušeni mostovi in brvi,
ugasli ognji, zledenele sanje,
še upi izgubljeni, ki sva vanje
verjela oba - in jaz in ti.
Komaj še znanca vsak na svojem bregu,
dva ranjena, osamljena ponosa,
v trnju izgubljena oba in bosa,
preganjana, osamljena, na begu.
Med nama reka je, ki vse odnaša.
V valovih utopljene zaobljube,
besede nežne, žametne poljube,
ki zanje nikdar nihče več ne vpraša.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Brezinbor
- 02. 11. 2010 ob 02:10
- Prebrano 916 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 290
- Število ocen: 8
