Kovačeva kobila
Kje bila si ti kobila,
ko kopita so se delila,
za uto se je vrsta vila,
se mošnja je polnila.
A tebe nesrečnica,
sreča je zapustila,
se roka mu je utrudila,
ko se vrsta je odvila.
Ti nesreča osamljena,
zavedno žalostna ostala
ker bosa boš ostala,
kobila ti kovačeva.
Sašo Vizjak
Napisal/a: Sašo Vizjak
Pesmi
- 01. 11. 2010 ob 11:12
- Prebrano 771 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 72
