ko pridem v mesto, se v meni prebudi nagon
ne morem ubijati
kar odzvanja v meni kot lov življenja
rahlo žaljivo je potepanje po mojih čustvih
ki se kakor skala upognejo pod rdečelasimi pletilkami
brstijo pege v besu
obrat v levo in skok do pomola
kjer izpišem ribji ulov
a sedaj ni čas
da bi varila morje
ne govorim
ker slikam Devin
ne slišim
ker pesnim Ljubljano
ne odpiram oči
ker so Benetke med mojimi stegni
človeška
zate
drugače
sem zver
bila bi
čudež
navdih
obleci me v suho obleko
in me odpelji
roke imam ledene

sheeba