Trudno sapo hlipajočo,

telo z znojem prepojeno,

roko z grudo utrjeno,

kožo od sonca posušeno.

Slike znane iz preteklosti,

so le odsevi v sedanjosti,

odšla moč gole je pesti,

ubilo moč je teh ljudi.

Sprhnjena tkiva rok,

proti nebu segajoča,

z mrzlim potom oblita,

z delom vsa prebita.

Skozi mnoga leta so vrjeli,

da častilci so narave,

a z željo veliko uniči se vse,

le kam to gre.

Sašo Vizjak