Samo zato

Samo zato, da bi bil kamen na poti iščočih,
sem zamenjal lovorjev venec za bodečo žico.
In samo zato, da bi bil oblak nad žerjavico,
sem izgnal pojoče ptice iz svojega minevanja.

Samo zato, da ne bi vedno znova vstajal od mrtvih,
sem v dišečem kisu balzamiral svoje potepuško srce.
In samo zato, da ga ne bi oskrunili mimoidoči,
sem ga razkosal in skril na muljasto dno zavesti.

Samo zato, da bi prevetril svoje zatohle izkušnje,
postajam polarni veter in del neke čudne celote,
ki se še do danes ni naučila blagega sprenevedanja,
kadar mi podplate oblizuje samota, polna neznank.

Samo zato, da lahko po svoje smrdim v množici,
nočem zamenjati svojih drgetajočih kosti
za milostno sanjarjenje na dišečem vzglavju,
pod katerim se levijo strupenjače zavistnih besed.

Samo zato, da ostajam cel v prirojenem prekletstvu,
vsakodnevno skrunim brezbrižno obličje boga
z izcedki svojih smrtonosnih, nabuhlih žlez.

Samo zato, ker odhajam,
sem se nehal spreminjati.

Dani Bedrač

Komentiranje je zaprto!

Dani Bedrač
Napisal/a: Dani Bedrač

Pesmi

  • 31. 10. 2010 ob 11:36
  • Prebrano 837 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 283
  • Število ocen: 9

Zastavica