Zbogom, deklica moja!
Ne joči več, deklica moja!
Kar si izgubila, ni odšlo z njim.
Ustavi svoj utrujeni korak!
Poklekni v ponosno milino,
povabi naročja toplino,
uleži se!
Tvoje težko telo je zemlji ljubo darilo.
Zapri oči!
Prisluhni bitju svojega srca!
Vdihni globoko, izdihni nežno!
Kar si mu dala, si mu dala,
da bi v sebi znova našla svoj zaklad.
Skrči se vase, globoko...
Ne boj se zime,
ki objame zemljo v svoj ledeni oklep!
Ne boj se tišine gluhih noči,
ko žalost molči!
Ne boj se samotnih sledi,
neuhojenih poti!
Prepusti se ritmu svoje vroče krvi,
zapleši v mogočnem objemu
na novo zbujenih življenskih moči!
Blagor zemlji,
ki nosi vsak tvoj korak!
Blagor soncu,
ki nosi tvoje srce,
ko z rokami božaš jasnino neba!
Blagor tebi,
ki se rojevaš iz sna!
Zbogom,
deklica moja!
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Ignis
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!