Mrzlično sedam, vstajam,
medlim
za polzečimi kapljami sonca,
ni mi več do smeha, joka,
prehajam
med norostjo konca
in spet začetka.

Ne drzni si me vprašati,
koga in kaj lovim,
kje in kako vsakič trznem,
ko me odpihne
dotik ob popivanju,
ne drzni si me ujeti,
ko padem z barskega stočka
brez zaledja.

Načičkano rokokojsko vihanje
živčnih končičev
se ne ustavi ob napornem bdenju,
ko čakam, da se oglasi
gruleče zvonjenje
in se potuhnem,
ker ne vem, če sem še našminkana.

yoyoba