Zjutraj...
Umiješ mi sanje
in mi poljubiš krmežljave oči.
Objameš telo,
še prešibko,
da bi trebuh napelo v popolno ravnino.
Pobožaš prsi,
ki leno počivajo na belini rjuhe.
Približaš obraz
in vame puhneš toplino.
Globoko jo vdihnem -
čeprav bi si moral umiti zobe.
in mi poljubiš krmežljave oči.
Objameš telo,
še prešibko,
da bi trebuh napelo v popolno ravnino.
Pobožaš prsi,
ki leno počivajo na belini rjuhe.
Približaš obraz
in vame puhneš toplino.
Globoko jo vdihnem -
čeprav bi si moral umiti zobe.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: MOMO
- 27. 10. 2010 ob 07:26
- Prebrano 1610 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 395
- Število ocen: 9
