Potlačena idila
Vrane so kot kosci
utrganega večera
brodile po moji mlaki pesmi.
Še sam sem jo komaj prehodil
s hoduljami trsnih palic.
Razpel sem jadra pesmi,
pa je veter poln plinov
odjeknil v ločje,
pa so se mi posmehnile žabe
iz njihovih tolstih lic,
pa so mi – razpetemu nad jadrom
lakasti labodi kljuvali jetra.
Izzival sem oblake,
naj izpljunejo še oni
svoje rohneče breme.
V ozadju je strela oblizala drevo,
ki se je od užitka zlomilo
na kos palic.
Jaz pa sem bil sam,
mravljinčast plaz čričkov
mi je prekril obraz,
utišal zlato jamo,
da nisem niti jeknil
za izgubljeno pesmijo.
brodile po moji mlaki pesmi.
Še sam sem jo komaj prehodil
s hoduljami trsnih palic.
Razpel sem jadra pesmi,
pa je veter poln plinov
odjeknil v ločje,
pa so se mi posmehnile žabe
iz njihovih tolstih lic,
pa so mi – razpetemu nad jadrom
lakasti labodi kljuvali jetra.
Izzival sem oblake,
naj izpljunejo še oni
svoje rohneče breme.
V ozadju je strela oblizala drevo,
ki se je od užitka zlomilo
na kos palic.
Jaz pa sem bil sam,
mravljinčast plaz čričkov
mi je prekril obraz,
utišal zlato jamo,
da nisem niti jeknil
za izgubljeno pesmijo.
Komentiranje je zaprto!
1.jpg "Nemo")
Napisal/a: Nemo
- 26. 10. 2010 ob 01:07
- Prebrano 792 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 210
- Število ocen: 5
