Ko bova stara..
Položil boš dlan
na moje zgubano lice
in ti ne bo več zdrsela
do nekdaj sočnih ustnic
spremenjenih v le dve navidezni črti
upognjeni navzdol..
Me boš še vedno poljubil tako,
da se bodo razprle kot nekoč?

Ko bova stara,
bova minevala skupaj.
Legel boš k meni,
poiskala bom tvojo roko,
jo stisnila k sebi
in si jo položila na prsi
nekdaj mogočne.
Bom čutila isto?

Ko bova stara..
Zrla ti bom v oči
in četudi ne bodo videle,
bodo še vedno objemale
tvoj obris .

Ko bo moja svilnata koža
postala prosojna
kot rižev papir,
se me dotakni.
In ko ti bo hrapav prst obstal
na mojih gubah,
te bom čutila.

Tako kot danes.

emka