Danes na svoj divji dih si pozabila.
Zunaj vžela se je vate tista drama,
ki ne kličeš je, pojavi se kar sama,
pa čeprav si se od nje že ogradila.

Čakaš, da tvoj trhli oder se izprazni
in da vsi igralci zdelani pospijo;
tekste jim sufliraš, toda ne sledijo,
v vlago je poniknil njih navor izrazni.

In potem pustiš jih tam za sceno prazno,
kjer do nove vaje bodo plitko spali
med kostumi starimi in šaro razno.

Zdaj zaveš se, niso te potrebovali
in izgineš za zaveso. Neopazno.
Speči več nikdar ne bodo te iskali.

Lidija Brezavšček - kočijaž