gleda s črno obrobo in očmi
globoko umeščenimi v obraz
gleda nepremično
pljuvanje klovna
krava
butasta kokoš
nič ni s teboj
ne premakne se
le odplava z možgani
tam je otroško igrišče
kotaleči se klobčiči dlake
nerodni kobacači
ljubki medvedki
in v sekundi jo hreščeči ton potegne nazaj
kričanje še bolj zaokroži
zopet odplava
v mehurček, kjer prijetno diši po gozdu in toplem lesu
na otip je kot krtača
bolj spodaj gost mah
da ne more zatipati gozdne kože
in vonj po lubju, travi, preperelem lesu
še iztrebki divjih živali so prijetnejši
kričanje
in zgodba o njej
ki le nemo gleda s črno obrobo in očmi
globoko umeščenimi v obraz
morda že jutri
morda šele čez sto let
bo polje rodovitno
v rokah drži odrešilno seme
Lyubov bi bilo prav ljubko ime za žito

sheeba