Berač
se je odločil,
da ne gre drugače.
Bo prosil,
odšel med berače.
Nagovarjal bo mimoidoče
z odprto dlanjo, proseče,
če kdo usmilit´ se ga hoče,
živel bo odvisen od sreče.
Laže da lačen prosi,
videz ga razkriva,
telo rajši alko nosi
hrana le napoj zavira.
Nekateri res
nekaj drobiža dajo,
več jih v njem
moralno se prepoznajo;
Delat pejt lenuh,
ne da fehtaš kruh!
Ta uboga para
vsem nekaj krade,
nihče ga ne mara
ker nima delovne navade.
Rajši umne nasvete delijo,
kot da se za drobiž
svojih grehov znebijo ...
bi dejal Bog z ironijo. aco ferenc
Napisal/a: aco ferenc
Pesmi
- 21. 10. 2010 ob 12:24
- Prebrano 793 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 333
- Število ocen: 9