za Legya

Pozabi zdaj na žalostne zaznave,
ki ti v zatilju topo sled pustijo,
poišči v sebi tiste note prave,

pogrnjene na svežo melodijo,
ki te s korakom znanim v dan sprehaja.
Pozabi na poglede, ki srepijo

v tvoj mir, glej, s toplo sapo te oplaja,
saj v pesmi slikaš marmornate loke
in to kar pišeš, nikdar ni predaja.

Ti veš, da tvoje rime blage, sloke
še dolgo bodo pripovedovale
in vsem ki sprejmejo, še na obroke

izkazovale blagost, gostovale
naplavljene na njihove obale.

Lidija Brezavšček - kočijaž