Objemi me,
prijatelj moj!
Poglej me v oči
in me vprašaj, kako sem kaj!

Tvoje srce naj bo
en velik vprašaj!

Naj vidim v tvojih očeh,
da se ob meni počutiš,
kot bi se vrnil domov!
Naj vidim nasmeh
v tvojih očeh!

Ujel si nekaj metuljčkov,
ki so sedeli na mojih licih,
trepetali od pomladnega vznemirjenja
in umirili krilca na tvojih dlaneh.

Naj slišim toplo besedo iz tvojih ust,
naj zveni trdno, a nežno,
kot mufek okoli mojih premraženih rok!

Dotakni se božajoče
mojih solz
in mojih jamic na licih,
da se bodo začele prešerno smejati!
Poljubi moja gola kolena,
da bom, sklonjene glave,
začutila milino tvoje ljubezni,
obuj mi tople nogavičke,
naj bom tvoj deklič,
tvoj mali ptiček brez gnezda!

Objemi me,
prijatelj moj!
Samo danes zvečer...
Kajti jutri,
že jutri
te jaz pogledam v oči
in te vprašam:
kako si kaj, prijatelj moj?

Ignis