Nekatere zaboli že, če jih nekoliko grše pogledamo.
Tako Očeta peče, praska, zateguje in srbi,
kadar pljunem čigumi skozi okno avta
ali vržem čik na tla.

Kadar natočim za špagete preveč vode,
se Mama zvija od muke, kakor bi zaradi moje razsipnosti
njena žalost ne mogla več zvodeneti.

Koga kaj boli, je relativno. Vsak sam ve, kdaj se mora zakleniti in ne odpirati vrat nikomur.
Kadar molčiš in me samo praznodansko gledaš,
me ima, da bi ključ vrgel stran.

Hlad preraste v nemirno ščemenje,
voda za špagete začenja brbotati in
čigumiji so posuti po cesti kakor
cigaretne kresničke v temni kadilnici.

yoyoba