Iščem se.
Spet sem se izgubila.
Včasih sem bosonoga deklica,
ki v rosi noge umiva,
potem cmerava zoprnica,
ki se smili sama sebi.
Velikokrat sedim v hiši,
ki je zame več ni
in se pogovarjam z ljudmi,
ki so že davno odšli.
Enkrat v preteklosti,
spet drugič v prihodnjosti
slikam svoje platno.
Naslikala sem kar nekaj lepih,
polnih barv življenja.
Še več pa takih,
bežnih,
nikoli dokončanih.

madali