iz telesa puhti vročica
suha
s šumi za očmi
neprestano sega po Giselle bogokletni sunek
ki se komaj opazno zavihti nad slinasto brado
ognojki grabijo korzet
na kljuki zgrbančenih rok visi kožuh
puščava se v ostrem kotu spreneveda
je vse skupaj privid, sprašuje Giselle
ali se moram res potruditi z oblačenjem
sleče se
usiha luna
in obzirno se s pobočja bolezni vrne preveza
s pretvezo pod roko
skorajda v isti višini kot bije srce
v isti barvi izgaranih krajev
sem samec, samica
kupčija smrti
nenavadna pošiljka
ki jo nejevoljno čaka peklenska svatba
verjameš v srečna naključja
vpraša Giselle brezzoba starka
v modricah in prekrita z rjuho
na kateri so vidni ostanki kosila
ne bom o stvareh, ki ne sodijo sem, odgovori Giselle
ona pa, koza, kaj ne vidiš, da sem dobro pokrita
in se zareži
razumljivo, Giselle ji ne zameri in molči
daj mi še svojo prešito odejo
zebe me v stopala
te mar gane
ne
se spakuje
prime skodelico in jo zaluča na tla
zopet krohot
z rokama se oprime ograjic na vsaki strani postelje
se zagunca in zapoje
bedaček ve, kje je cesta
izgnan v jezična mesta
stara šara nanj preži
v grob omahne
en, dva, tri
poje
zadovoljna
podivjana
grenka
kot tortica na krožničku
v obliki človeškega telesa

sheeba