Vsak dan, vsak dan in spet vsak dan
oči nenehno so le v cesto uprte,
izmučene, izpite in globoko udrte,
v rokah pa vedno ista stvar - volan.

A spredaj, zadaj in na vsako stran
grmenje, cviljenje in glas zadrte
sirene, tu in tam kup strte
in zbite pločevine, kri iz ran.

Poleti sonce, prepotena pleča,
krog tebe strašna, hrupna gneča
in pa miličnik, ki pokaže ti na stran.

Pozimi zasnežena, spolzka cesta,
vsa stolčena in zvita kakor presta,
ter čakanje na tisti strašni dan.

valjo