Takrat, ko breze postanejo lisaste
in v vrstah
po ena ali dve
ob cesti ležijo JABOLKA.
Ko enkrat padejo, nekje morajo biti.
In slive so že zgnile. Obilno deževje
jih je odplaknilo naprej. Že kam.

Takrat, ko je pašnik, kjer
so vedno bile krave, prazen.
Tam sta še pomuljena trava in električni pastir.
In bosta tudi ostala.

Takrat, ko kostanji postanejo sladki
in oreh – gol
si je že postlal.

Takrat začutim željo po zorenju.
Po izpolnitvi.
Tako kot jabolko in kostanj
nekje moram biti,
ko sem že padel v ta čas.

Milan Novak