Eden večkrat potuje s kovčki oblačil,

drugi večkrat prestavlja pohištvo,

tretji rad premetava omare obtežene s cotami,

smisel je najden nekje v občutku sproščanja napetosti,

razen ko začne prekipevat in so mišice utrujene

že ob sami pomisli, z dušo na čelu.

Razum itak ne pride v poštev,

naslednjik je antirazum, zato obstane na nulti točki.

No, vsaj pihanja ni treba in papirjev tudi ne.

Le enkrat levo,

pa desno,

nekje na sredi se obstane,

pa spet nazaj na začetek.

Pot v krogu zna biti neznansko dolga,

kot poročni prstan, ki mu je težko najti začetek,

pri koncu ga pa že več ni.

IŽ-lev