osmojena preidem iz pečk na površino hruške
preliže me budnost barjanske mesečine
mamljiva utihnem v razlitju berljivih jedi

začenja se teden
črkuješ me od ponedeljka do srede
tvoja violina za ušesom zapne pas
na Dunajski odlagava organske smeti

s četrtkom je priokus vrveža na Nazorjevi barvit
začinjen s soljo in zelenim poprom
kis skače z oljem v skledi
da se pred angeli razpara zid
in Frančiškanska cerkev se okoli medenice zavrti

na Tromostovju zašumijo kaplje navdiha
nagibajo se blazinice prstov v petek
regratova lučka poboža bombažen vsakdan
ki breztežno zasipa šepet
nemirne boke začutim v zarezi
in s šalom oplazim pogled

na križišču se sobota ljubkuje z nedeljo
nadraži popek
poigrava se z grlom
tvoj navpični kontinent zaseka
in Ljubljanica spolzi po prsih
zaljubljena v goloto
ki jo prekriva izhlapela obleka

sheeba