Ko si se odpravila še opazila nisi
da zora baranta s preprodajalci teme
ah, česa vsega nismo zmožni storiti za meter, dva belega
šifona!
tam nekje, izza sanj, na ogradi obzorja je visela vreča brez
dna
z iglic cipres je odpadala jutranja meglica
in skozi tvoje gole, razprte pore so prodirala
svilnato modra vlakna
tako vtkana
si se nežno pogrezala v sedmo stran neba
spodaj je tekla reka
morda se je zaradi sandal s tankimi trakovi
ki so ti kakor peresa ovijali gležnje zdelo da lebdiš
tam nekje, vmes
zaskrbljeno sem te opomnila, da nisi ptica,
ampak toplokrvna riba v safirnem morju
in, da se boš, če boš tako nadaljevala
mrestila v solznem kanalu
kot, da bi se šele takrat spomnila nog
si obstala in potem še dolgo stala
s cipres so polzeli letni časi
skozi tvoje gole, razprte pore so prodirala neurja
sandale so ti razjedle naplavine
in tako si obtičala pod plazom časa, Sijana.
Včasih te še slišim, kako dihaš skozi eno nosnico,
medtem, ko praskaš po steni votline
v kateri se učiš jokati tako, kakor so jokali stalaktiti,