Drobna vrata sladkosti
odpirava nalahno:
moje besede, tvoje poti.
Neskončna raztrganina
v razpoki časovnega odtekanja.
Ustaviti se
in gledati
postane nekaj preprostega.
Morje narase do srca.

Zavzeta pokončnost stražarjev odmeva...
Dovolj je le medlo brlenje
in sledenje napisanih,
izpisanih črk,
ki se prelijejo v morje besed.
Slediš in vzemirja te ...
Stopaš v zgodbo,
vrtinči te napetost vprašanj,
samo zaradi preproste in neskončne moči.

Opazujem korenine dreves,
deblo, ki je kot nagrbančena koža;
božam njegov odsev,
ki lebdi v vodi.
Pači se kot pokvarjeno ogledalo.
Valovi ...
Stojim ob njem,
postarana in živa.
Voda nama odgrinja obstoj...

Božam roke,
in objemam
rdečo tekočino vina,
poslušam tvoj nasmeh,
berem praskanje
s katerim zapisuješ na tipke
hoteče stihe in slino.
Mečkam blazino pod tvojo glavo,
da me ugasneš ...

Mateja J.Hočevar