Vonj po gobah
in trohnečem lesu.
Z roso okrašene pajčevine v travi.
Brezvetrje med kosmi vlage.
Tolste megle
se kotalijo po pobočju le zato,
ker so pretežke.

In osamljeni planinski čevlji
na mokrem grušču ob cesti
čakajo.

Kapljice so posejane po javorjevih listih.
Iz mojih senc
kane zraven
ena senčna.

Siva debla smrek, oblečena v lišaje,
so skrbno poravnana v navpičnico.
Tista, ki niso, ne preživijo teže, ki se pripravlja
sesti nanje.
Razpete in ponižno sklonjene pahljače vej
so pripravljene na SNEG.

Misel na sneg se mi zazdi tako domača.
Potem pomislim,
kdaj davno že
se je vame naselil led.
In kako daleč je že tista zadnja odjuga.

Milan Novak