Prošnja
V srajco kameno,
z goloto,
vklšem tvoje ime.
Rodim občutek.
Nežnost peljem
na prostrane poljane.
Tam, kjer se stikata
duh in materija,
tam, se skozi malo
obzorje,
mora končati ta dan.
z goloto,
vklšem tvoje ime.
Rodim občutek.
Nežnost peljem
na prostrane poljane.
Tam, kjer se stikata
duh in materija,
tam, se skozi malo
obzorje,
mora končati ta dan.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Silva Langenfus
- 10. 10. 2010 ob 12:21
- Prebrano 765 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 105
- Število ocen: 4
