mož z bodalom
se vsak večer zbudi
na drgetajoči žimnici
iz umirajočega sonca
s svojega ležišča
gleda srebrno vodo
v kateri tiho prepeva
njegova nestrpna nevesta
mož z bodalom
pokliče žensko iz vode
da mu s smehljajočega rezila
ubogljivo poliže večerno sluz
in majhno kapljico krvi
v kateri neslišno kričijo
njeni mrtvi ljubimci