Volčja češnja

bela žena s črno čakro
čaka kot plesniva goba.
dan se zvija do večera,
sence lezejo do roba,

do koščenih tal lobanje.
brez čeljusti vlažna zloba
škripa kakor jaga baba:
lovec sanja stene groba.

neusmiljena baraba
s trdoživim prstom piše
šibke verze, blede stihe:
vroča srca, vlažne hiše.

srh si jalov znoj obriše,
žabec otrdi v pelinu.
glavonožec, slan od sline
plava v kislo-sladkem vinu.

poduhovljeno molčim,
kakor da me luna trka:
pod izmišljeno ponjavo
mi ga tuja roka drka.








Dani Bedrač

Komentiranje je zaprto!

Dani Bedrač
Napisal/a: Dani Bedrač

Pesmi

  • 08. 10. 2010 ob 17:05
  • Prebrano 1293 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 270

Zastavica

Imate vsaj eno nujno obvestilo! Želite pregledati obvestila?
Ste prepričani, da želite zapusti stran? Vse spremembe bodo zavržene!