Brada
želim imeti lepo, brezhibno simetrično
in povsem urejeno, moderno brado
ter elegantne, aristokratske brke!
odidem v kopalnico, prižgem luč
in kritično pogledam v ogledalo:
na levi strani brade je šop dlak,
ki so slab milimeter daljše od drugih.
vzamem škarje in jih skrajšam
na ustrezno dolžino!
zdi se mi v redu.
na levi ličnici opazim morda preveč dlak,
zdim se podoben kakšnemu volkodlaku.
vzamem britev in jih obrijem
v smeri urinega kazalca.
prikupno!
a glej, pod nosnicama
se dlake vihajo navzgor,
razmršene, štrleče ...
vsako posebej odstranim s pinceto.
zadovoljno zavzdihnem
in grem kadit.
med kajenjem se praskam po vratu.
zdi se, da je nekje nekaj kratkih, bodečih kocin.
srbijo. vrnem se v kopalnico.
pogledam v ogledalo: resnično!
prava groza. namilim vrat, vzamem britev
in ga natančno nad adamovim jabolkom
obrijem skoraj do poraščene brade.
prežme me nekakšna vznesenost.
nato kritično pogledam brke in zazdi se mi,
da sem rahlo preveč podoben ivanu cankarju.
vzamem škarje in jih začnem pedantno striči,
da bi le bile bolj dalijevske in manj kmečke.
zadovoljen z opravljenim posegom
si odprem pločevinko piva
in se počoham po ušesu.
šopek dlak sili vanj!
seveda odstrižem.
pod spodnjo ustnico so dlake tudi predolge
in videti sem kot obubožan, pijan mušketir!
lotim se jih z britvijo in kmalu sem takšen
kot kakšen srednjeveški grajski gizdalin.
le lica so preveč poraščena!
obrijem. pustim le kozjo bradico,
očarljivo kot ciril zlobec.
nadaljujem s primerjavami,
delam, se čudim in trpim.
naenkrat ves začuden opazim,
da nimam več niti brk,
niti brade.
in povsem urejeno, moderno brado
ter elegantne, aristokratske brke!
odidem v kopalnico, prižgem luč
in kritično pogledam v ogledalo:
na levi strani brade je šop dlak,
ki so slab milimeter daljše od drugih.
vzamem škarje in jih skrajšam
na ustrezno dolžino!
zdi se mi v redu.
na levi ličnici opazim morda preveč dlak,
zdim se podoben kakšnemu volkodlaku.
vzamem britev in jih obrijem
v smeri urinega kazalca.
prikupno!
a glej, pod nosnicama
se dlake vihajo navzgor,
razmršene, štrleče ...
vsako posebej odstranim s pinceto.
zadovoljno zavzdihnem
in grem kadit.
med kajenjem se praskam po vratu.
zdi se, da je nekje nekaj kratkih, bodečih kocin.
srbijo. vrnem se v kopalnico.
pogledam v ogledalo: resnično!
prava groza. namilim vrat, vzamem britev
in ga natančno nad adamovim jabolkom
obrijem skoraj do poraščene brade.
prežme me nekakšna vznesenost.
nato kritično pogledam brke in zazdi se mi,
da sem rahlo preveč podoben ivanu cankarju.
vzamem škarje in jih začnem pedantno striči,
da bi le bile bolj dalijevske in manj kmečke.
zadovoljen z opravljenim posegom
si odprem pločevinko piva
in se počoham po ušesu.
šopek dlak sili vanj!
seveda odstrižem.
pod spodnjo ustnico so dlake tudi predolge
in videti sem kot obubožan, pijan mušketir!
lotim se jih z britvijo in kmalu sem takšen
kot kakšen srednjeveški grajski gizdalin.
le lica so preveč poraščena!
obrijem. pustim le kozjo bradico,
očarljivo kot ciril zlobec.
nadaljujem s primerjavami,
delam, se čudim in trpim.
naenkrat ves začuden opazim,
da nimam več niti brk,
niti brade.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Dani Bedrač
- 08. 10. 2010 ob 11:46
- Prebrano 818 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 229
