PRIVID
je občutek, da je bila krivica.
Slepilo,
da je bila le napaka, ki me je zgolj slučajno ujela vase.

Potrebno je bilo, ker sem si tega želel.
Moralo se je zgoditi tako.
Brez bolečine bi zlahka prezrl špranjo, zakriti vhod.

Ne bi se zavedal
čudovite narave misli,
ki zmore oditi drugam in hkrati ostati tu,
ki zaživi šele takrat,
ko si dovolim vstopiti v resničnost.
Tja, kjer sanje niso več sanje,
kjer začutim, da resnično obstajam.

Hvala za bolečino,
hvala za darilo
doživeti iluzijo.

Milan Novak