Tujec ... oprosti nam
pogrbljeno postarana telesa
z betonom napitih rok od
dela s srednjeveškim orodjem
kopajoč sebi vse življenje
na tuji zemlji grob
kjer drugi najdejo sebi dom
pasja radost je njihov obrok
od jutra do mraka
ko jih spira dež
jim zvija mraz prazne utrobe
ne vedoč
če sploh dobijo plačilo za svoje suženjstvo
Kdo je koga teh revežev videl pri zdravniku
morda na kateri zabavi
kot duhovi so bili tiho neopazni med nami
daleč od svojega bistva doma
kjer čakajo lačna usta svojcev otrok
poštarja ki prinese upanje vsak mesec
in tokrat ga že dolgo dolgo ni
nenadoma so ti nevidni ljudje povsod
glasno moledujejo preklinjajo in rotijo
da ne zmorejo več živeti
od naših namernih zmot
ti nekoč naši bratje
so verjeli kot mi
da se kaj takega pri nas nikoli ne zgodi
kajti Slovenija ni balkan …
Vsi smo si lagali
resnica še kako boli
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: aco ferenc
- 06. 10. 2010 ob 16:16
- Prebrano 737 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 294
- Število ocen: 9
