po votlini tvojih ust
se največkrat opotekajo
izjemno nekoristna stališča.
v pesek tvojih bledih vek
se ob jesenskih popoldnevih
običajno skrivoma zakopljejo
majhna in mlačna želvja jajčka.
v brezpotjih tvojega trebuha
krvavijo bledikaste rjave ribe
kot nekakšni skrivnostni aduti,
ki jih boš morda ob svečani priliki
pognala v novo, a nikoli končano igro.
ker sem ti od ramen navzgor najbrž podoben,
bi te morda tako čisto prijateljsko povprašal,
kakšne vibracije ti bodo gomazele po zatilju,
ko bom z božjo pomočjo za vse večne čase
izklopil svojo drhtečo elektriko.