Rosa hlipa v hladnem jutru
mokri robove gorskih trav
bledi obzorja prve zore
v sledi za Tabo sem zaspal

Božaš s pajčolanom krhkim
široko krila čez razprem
plameniš s telesom brhkim
ob prvem žarku te uzrem

Lase namakaš ob potoku
da se moči teme zavem
umivaš svilo v slavoloku
tam v podrasti spet umrem

Mirujem blizu kamenine črne
oba na soncu ne živiva
ko enakočasju čas utrne
da spet v objemu zagoriva

gabriel stormer

gabriel stormer