naoljen potek poti
ki se pomika proti suhemu razpotju
z belim trakom v vrstah poezije
na otip mehak
oznanja v vrbi krepčilni preplah
ob pogledu na nežno pojemajoče meduze zaspim na obali
in zagrnem umazanijo
in peno
in nadomestek ljubezni
zaraščen v obriti glavi
zopet sem si jo obrila
da se znebim napetosti v ramenih
kljuvanje v rebrih
razmetana otroška soba me razjeda
rjuhe so kot žoga položene na posteljo
in na sredi sobe
Lego kocke, knjige, zvezki, barvice
jeza, psovke, beda
jih slutim ovite v celofan
nima smila, pravim
v brisačo ovita
ko stopam iz kopalne kadi
ne ustavim krvavitve
ki za živimi opreza
in za sabo vleče mišice gorja

sheeba