Umrla je žena.
Pevci pojejo žalno pesem
in duhovnik pridiga
o ponovnem srečanju.
Množica je nema.
Odsotni pogledi
ne razkrivajo njihovih misli.

JOKALA JE DEKLICA.
Deklica v zavetju matere.
Mati ni jokala.
Tudi ostali niso jokali.
Niti moški ob žari.
Le še starejša ženska čisto zadaj,
v sivem plašču,
je bridko hlipala v robec.

Jokajo lahko le tisti,
ki še niso okosteneli,
oglušeli,
ki še slišijo glasbo.
In tisti, ki so v sebi
uspeli utišati čas.

Vsi ostali ujetniki
nemi
načrtujemo svoje minute nekje v prihodnosti
in urejamo zgrešene poteze preteklosti
in se niti ne zavzamemo, da se
prav zdaj
poslavlja
umrla žena.

Milan Novak