Vihar
Čez hribe doline
se veter podi,
s sapico nežno
te ohladi.
Listje odnaša,
pelode premeša,
pomaga naravi,
da ne opeša.
Neurja prinaša
kadar divja,
sila mogočna
visoko iz neba.
Ruva drevesa,
strehe odkriva,
škodo povzroča
sila gibljiva.
Ne sliši,
ne uboga,
se ne ustavi,
veter močan,
ki vihar se mu pravi.
Antonija
Napisal/a: Antonija
Pesmi
- 29. 09. 2010 ob 19:37
- Prebrano 756 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 164
- Število ocen: 6