Ko dihur zaudarjam ,
vse okoli megla in mraz in vlaga,
sedem pred kamin in kurim,
ognjeni zublji mi ližejo prste,
špuknem- po dobrem starem običaji,
da odženem zlo, gledam in se čudim,
kak< gori, vse bolj močno in gorko.
Novo jutro in pred mano zafukan , sončen dan,
jaz pa še zmeraj smrdim,
po zatohlih sanjah,
jebemti.