Še
Še
pet
let
do
pet in deset
let.
Še
let,
poletij
štet
do
dobe
košnje.
O hrana,
mana,
svetlobe
dni
mladosti.
Speče
odsanjaj,
odeni
si pesem.
Odspi.
Zrelo je
grozdje,
prešerna
ravan,
ti daje,
vdeva
zemljina
dlan.
Lan
zoblje
nov
dan.
Tleč
in
odgrnjen,
ognjeno predan.
Let letu,
bel
belemu dnevu.
Na peč
speč,
v
meglo
megel
odet.
Oče
je
moka
in
kruh.
Ostane
ti,
ostaneš
si
duh.
Mati
kuha
in
nosi
dih
jutranji
rosi.
Zeleni
pogledi,
grozdi
gozdovi.
Gledam
čez
brez
pogleda in
dna.
Žalec, v noči 27. septembra, po štetju.
pet
let
do
pet in deset
let.
Še
let,
poletij
štet
do
dobe
košnje.
O hrana,
mana,
svetlobe
dni
mladosti.
Speče
odsanjaj,
odeni
si pesem.
Odspi.
Zrelo je
grozdje,
prešerna
ravan,
ti daje,
vdeva
zemljina
dlan.
Lan
zoblje
nov
dan.
Tleč
in
odgrnjen,
ognjeno predan.
Let letu,
bel
belemu dnevu.
Na peč
speč,
v
meglo
megel
odet.
Oče
je
moka
in
kruh.
Ostane
ti,
ostaneš
si
duh.
Mati
kuha
in
nosi
dih
jutranji
rosi.
Zeleni
pogledi,
grozdi
gozdovi.
Gledam
čez
brez
pogleda in
dna.
Žalec, v noči 27. septembra, po štetju.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: poet
- 27. 09. 2010 ob 20:18
- Prebrano 943 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 400
- Število ocen: 13
