Dan za dnem
Ko zjutraj se zbudim, si vedno ti z
menoj,
zvečer, ko uležem se, objet zaspim s teboj,
a vsakič se čez dan, nanovo ločiva.
»Le kaj brez tebe bi!« oba si misliva.
Dan za dnem
se zavem,
da te še imam,
in da nisem sam.
Ponoči ne zaspim, se v postelji vrtim,
da ti me zapustiš, vsak dan se bolj bojim.
V očeh se mi rosi, srce obdaja strah,
da sreča najina, spreminja se v prah.
Dan za dnem
se zavem,
da ne vem več kam,
da ostajam sam.
V temačne sence odet, meglen je zopet svet,
nesrečen se zavem, da sam ostal sem spet.
Od mene si odšla, ne vrneš se nikdar,
potrto je srce, življenja ni mi mar.
Dan za dnem
se zavem,
da minilo je,
da ne vrneš se!
zvečer, ko uležem se, objet zaspim s teboj,
a vsakič se čez dan, nanovo ločiva.
»Le kaj brez tebe bi!« oba si misliva.
Dan za dnem
se zavem,
da te še imam,
in da nisem sam.
Ponoči ne zaspim, se v postelji vrtim,
da ti me zapustiš, vsak dan se bolj bojim.
V očeh se mi rosi, srce obdaja strah,
da sreča najina, spreminja se v prah.
Dan za dnem
se zavem,
da ne vem več kam,
da ostajam sam.
V temačne sence odet, meglen je zopet svet,
nesrečen se zavem, da sam ostal sem spet.
Od mene si odšla, ne vrneš se nikdar,
potrto je srce, življenja ni mi mar.
Dan za dnem
se zavem,
da minilo je,
da ne vrneš se!
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: milkivoj
- 24. 01. 2008 ob 21:00
- Prebrano 886 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 290
- Število ocen: 10
