v udobni sopari kopalnice sedim na beli preprogi
v spodnjem perilu breskove barve
in uživam v sočnosti grozdja
vse sem postorila
obrisala prah
sveže rjuhe na posteljah
v pečici se pečejo buhteljni z marelično marmelado
nočnik pozibava perilo
lovi zvezde
tla so zloščena
okna sijoča
lončnice zalite
gredice z dišavnicami pognojene
tišina usipa svoja oblačila na robove pohištva
in čaka, da se gospod Eliot prebudi
to je res fantastique, Sofija
a vseeno bo kaj narobe
Bozhe moi
ker vedno je
ignorira se letni čas
poleti si sosedova Oksana zaželi zime
ko je zima, so ji snežinke odveč
meni pa še vedno v glavi pozvanja Caballé Montserrat
morava v Barcelono, Sofija
bova, Giselle, in ponovno v Benetke in Devin
na Bled, v Ljubljano
pomočile bova stopala v barje
ampak sedaj ne najdem rumene voščenke
da bi na tvoj vzglavnik narisala sonce
pod vzglavnikom je, Sofija, poglej
sama je zašla tja
Giselle, in kaj si sanjala prejšnjo noč
Sofija, v iskanju mogočne osi
z dlanmi na hrbtu
se je vdolbnica na licu prebudila in sprostila
ko sem položila prste tja
kjer je sladka borovnica sok pocedila
bila je nepopisna želja in vonj po senu
še kot petit Giselle sem si obljubila
da ne bom ne dobro jutro ne lahko noč
in prosila bi te, Sofija
karkoli, miška
Sofija, zavonjala bi rada Allure Sensuelle
pod prsti otipala Coco Cocoon
in vanjo skrila maskaro, nasmeh in lonček
in pesmico, v kateri se na pajčevini pozibava slonček

en mali slonček se je pozibaval na pajčevini tam pod drevesom
ko je ugotovil, da stvar je zanimiva
je poklical še enega slončka

in pozibavanje pod drevesom je zanimivo
v mreži
s pogledom uprtim v veje
slončkov je vedno več in več
da je na koncu že gneča
in mreža se pretrga
in smeh se zakotali po tleh
Sofija, nočni stražar zagotovo postopa okrog
skušajva dokazati obstoj še drugih svetov
in stoj ob vratih, Sofija
vedeti moram, če mi sledijo
vedeti moram, kot se resnici poda

sheeba