Besede preveč (sonet)
Vijugala po strugi je Beseda,
lahkotno in sijoče, sebi všečna,
ni vedela, da njena pot ni večna,
da ne čaka jo dobrot polna skleda.
Vsa prevzetna, oblečena v bleščice,
koketno se predajala je toku,
norčevala se iz Molka, ob boku.
Prosil jo, ni ponudila ročice.
Le zakaj Jaz bi Molku se predala?
Od prevzetnosti je zažvrgolela,
pijana od opoja, nič več zala.
Zdrs, kamenje, poslednjič je zapela.
Še vedno Molku ni roke podala.
Utonila prevzetna, nič več smela.
lahkotno in sijoče, sebi všečna,
ni vedela, da njena pot ni večna,
da ne čaka jo dobrot polna skleda.
Vsa prevzetna, oblečena v bleščice,
koketno se predajala je toku,
norčevala se iz Molka, ob boku.
Prosil jo, ni ponudila ročice.
Le zakaj Jaz bi Molku se predala?
Od prevzetnosti je zažvrgolela,
pijana od opoja, nič več zala.
Zdrs, kamenje, poslednjič je zapela.
Še vedno Molku ni roke podala.
Utonila prevzetna, nič več smela.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: ajda
- 24. 01. 2008 ob 18:39
- Prebrano 1149 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 488
